To je pa to, ko imaš ogromno misli na kupu, pa jih pišeš na vse možne konce in kraje, pa ne združiš in (kaj šele!) dokončaš vsega. Ker zakaj bi to naredil, ker je strmenje v zadnjo epizodo od Revenge bolj pomembno. Še bolj je pomembno poslušanje 3 sezone Gossip Girl, čeprav jo veš bolj na pamet kot lastno ime. Sicer je ta sezona kul, ker pride Little J končno na oblast, Chair se končno dogaja in končno se opazi, kako je Serena v bistvu zabita. Ampak nič ne de. Raje kasneje kot nikoli, ne?
Nekako se odpravljam pisarit nekaj takega kot tole že kar en lep čas. Ogromno dilem me je lovilo: v katerem jeziku, slike ja ali ne, o čemu pišem, bi bile redne kolumne oz topici na določene dneve... Ogromno vsega. Potem pa sem malo prebirala okoli kaj drugi ljudje pišejo med vztrajnim smiljenjem sami sebi in takrat me je pičilo. Ideja, namreč. Drugo ne pika že precej časa... razen komarjev, itak. Komarji me imajo že stalkery varjanta radi.
Zabavno je dandanes poslušat ves ta hrup o ljubezni do sebe, samopomoči, emancipaciji žensk, boji med spoloma. Kar težavne zadeve za poslušat, če imaš že nekakšno svoje izdelano mnenje, katero bi lahko konkretno in uspešno argumentiral tudi sredi noči. Po drugi strani si odprt za tuja mnenja, katera ti, upaš, dajo misliti. Vendar ne vsa. Nekatera so tako brez vezna, da je še vsaka grudica peska v Sahari bolj zanimiva za opazovat. Posebej glede emancipacije žensk. Ta zadeva se sicer dogaja in tudi izvaja vsakodnevno, vendar ne do tolikšne potankosti, kakor si ženske predstavljamo. Še vedno obstajajo odtenki obnašanja, ki enostavno negirajo prejšnji glasen ton in odločnost v govoru. Ne gre tako. Pač, ne gre.
V knjigi "Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod" (Ute Ehrhardt) se piše o točno tej temi. Torej o samostojni ženski, ki misli da naredi vse v slogu emancipacije, a kaj ko se potem z enim enostavnim ne sigurnim pogledom izda in poruši vse od prej. Kar je precej žalostno. Saj se potem tale ženska tudi sama počuti premagano in napačno. Meni osebno je knjiga odprla marsikatero obzorje in postala sem tudi sama pozorna na te detajle. Iskreno sem najbolj navdušena nad poglavjem o kletvicah. Sama jih kar redno uporabljam in mi marsikdaj pomagajo, da se momentalno počutim bolje. Iz srca priporočam knjigo za branje vsem dekletom, ki bi si želele biti kompletno samostojne v lastnem bitju, pa tudi kakšni fantini, da se malo zaveda kaj se dogaja dandanes na svetu.
Zdej pa lep pozdrav, saj je čas mojega jutranjega zdravega obroka. (Bomo videli do kdaj bo ta "zdrava hrana" trajala. Ciljam na dalj časa, a se nikoli ne ve, ne?)
<3 BPC
Nekako se odpravljam pisarit nekaj takega kot tole že kar en lep čas. Ogromno dilem me je lovilo: v katerem jeziku, slike ja ali ne, o čemu pišem, bi bile redne kolumne oz topici na določene dneve... Ogromno vsega. Potem pa sem malo prebirala okoli kaj drugi ljudje pišejo med vztrajnim smiljenjem sami sebi in takrat me je pičilo. Ideja, namreč. Drugo ne pika že precej časa... razen komarjev, itak. Komarji me imajo že stalkery varjanta radi.
Zabavno je dandanes poslušat ves ta hrup o ljubezni do sebe, samopomoči, emancipaciji žensk, boji med spoloma. Kar težavne zadeve za poslušat, če imaš že nekakšno svoje izdelano mnenje, katero bi lahko konkretno in uspešno argumentiral tudi sredi noči. Po drugi strani si odprt za tuja mnenja, katera ti, upaš, dajo misliti. Vendar ne vsa. Nekatera so tako brez vezna, da je še vsaka grudica peska v Sahari bolj zanimiva za opazovat. Posebej glede emancipacije žensk. Ta zadeva se sicer dogaja in tudi izvaja vsakodnevno, vendar ne do tolikšne potankosti, kakor si ženske predstavljamo. Še vedno obstajajo odtenki obnašanja, ki enostavno negirajo prejšnji glasen ton in odločnost v govoru. Ne gre tako. Pač, ne gre.
V knjigi "Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod" (Ute Ehrhardt) se piše o točno tej temi. Torej o samostojni ženski, ki misli da naredi vse v slogu emancipacije, a kaj ko se potem z enim enostavnim ne sigurnim pogledom izda in poruši vse od prej. Kar je precej žalostno. Saj se potem tale ženska tudi sama počuti premagano in napačno. Meni osebno je knjiga odprla marsikatero obzorje in postala sem tudi sama pozorna na te detajle. Iskreno sem najbolj navdušena nad poglavjem o kletvicah. Sama jih kar redno uporabljam in mi marsikdaj pomagajo, da se momentalno počutim bolje. Iz srca priporočam knjigo za branje vsem dekletom, ki bi si želele biti kompletno samostojne v lastnem bitju, pa tudi kakšni fantini, da se malo zaveda kaj se dogaja dandanes na svetu.
Zdej pa lep pozdrav, saj je čas mojega jutranjega zdravega obroka. (Bomo videli do kdaj bo ta "zdrava hrana" trajala. Ciljam na dalj časa, a se nikoli ne ve, ne?)
<3 BPC
No comments:
Post a Comment